Postopno rušenje cestninskih postaj

Trenutno veljavni, v letu 2008 uvedeni sistem cestninjenja, ki ločuje vozila z največjo dovoljeno maso do največ 3,5 tone od težjih vozil, zahteva v območjih cestninskih postaj popolno ločevanje obeh vrst vozil. Na čelnih cestninskih postajah bi za vinjetna vozila lahko zagotovili neoviran promet, če bi območje take cestninske postaje celovito rekonstruirali. Do uvedbe elektronskega načina cestninjenja tovornih in drugih vozil z največjo dovoljeno maso prek 3,5 tone pa taki ukrepi niso smiselni oz. ekonomsko upravičeni.
Postopno rušenje cestninskih postaj

Povezani so namreč z velikimi stroški, ukrep pa bi vseeno pomenil le začasno urejanje območja cestninske postaje. Trenutni način cestninjenja vozil z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone namreč še vedno pogojuje ustavljanje teh vozil na cestninski postaji. Izjema so le tista vozila, ki uporabljajo sistem avtomatskega brezgotovinskega cestninjenja; po podatkih za prvo trimesečje letos je sistem ABC uporabljala približno tretjina nevinjetnih vozil. Vendar pa tudi pri teh vozilih ne moremo govoriti o cestninjenju v prostem prometnem toku, ker je njihova hitrost v območju cestnine omejena na največ 40 km/h.

Ta omejitev hitrosti v območjih prehodov med kabinami cestninskih postaj je bila določene na podlagi dejanskih širin med otoki, na katerih so postavljene cestninske kabine, in dejstva, da morajo cestninski delavci čim bolj varno prehajati posamezne vinjetne steze na poti do kabin ob pasovih, namenjenih tovornemu prometu. Vse do spremembe cestninskega sistema je torej potrebno ohraniti cestninske kabine na stezah za nevinjetna vozila in cestninske blagajnike v njih, nadstrešnice in cestninske platoje.

Možnost zagotavljanja neoviranega prometa vozil, ki za plačilo cestnine uporabljajo vinjete, je bila preverjena takoj po uvedbi vinjet v letu 2008. Pokazalo se je, da bi tak poseg zahteval vsaj tri večje začasne posege:

•celovito rekonstrukcijo nadstrešnic čelnih cestninskih postaj, saj so te, razen v primeru dveh cestninskih postaj, postavljene na nosilnih stebrih, ki so zgrajeni na vsakem ločilnem otoku med posameznimi stezami. Poseg bi bistveno spremenil konstrukcijo nadstrešnice, kar bi predhodno zahtevalo izdelavo projektne dokumentacije za njeno rekonstrukcijo;
•odstranitev ločilnih betonskih otokov in na njih stoječih kabin za cestninarje, kar pa je povezano s precejšnjimi posegi v inštalacije, ki povezujejo posamezne otoke s kabinami za cestninarje. Zaščita oziroma preureditev teh inštalacij pogojuje večji gradbeni poseg v vozišče ceste;
•ureditev nadhoda za cestninarje, ki glede na postavitev upravne zgradbe cestninske postaje svoje delo opravljajo na nasprotni strani avtoceste oz. hitre ceste. Vsakodnevno večkratno prehajanje do teh cestninskih kabin za cestninske delavce, zaradi nespoštovanja omejitev hitrosti vožnje s strani voznikov, že danes predstavlja precejšnjo nevarnost. Z rušitvijo srednjih otokov in dvigom največje dovoljene hitrosti za vozila z vinjetami bi tako prehajanje postalo nemogoče, zato bi bilo potrebno zgraditi nadhode.

Na podlagi izdelane ocene bi za uresničitev začasnih ukrepov za vsako od čelnih cestninskih postaj morali zagotoviti precejšnja sredstva, ki bi lahko celo presegla predvidena sredstva za dokončno ureditev. Z njihovo izvedbo bi lahko pričeli v začetku prihodnjega leta, zaključili pa bi jih predvidoma do poletja istega leta. To pa pomeni, da bi bili ti ukrepi v funkciji le približno od pol do enega leta, kar nikakor ne opravičuje velikih vlaganj v začasne ukrepe.

Sicer pa realizacija navedenih ukrepov še vedno ne bi dovoljevala celovite sprostitve prometa vozil z vinjetami. Območje cestninske postaje med začetno in končno točko platoja cestninske postaje (mesti, kjer se običajna dva prometna pasova ceste začneta širiti v plato cestninske postaje, oziroma, se ta zoži v običajna dva prometna pasova) je bilo projektirano s predpostavko, da vozniki vozil na tem območju bistveno zmanjšajo hitrost in se ob cestninski kabini tudi ustavijo.

Temu so prilagojeni tudi tehnični elementi ceste, predvsem horizontalni radii in prečni skloni vozišča. Sprememba radiev, ki omogočajo vožnjo s hitrostjo 130 km/h, bi povzročila bistveno spremembo poteka ceste v posamezni smeri in bi ponekod zmanjšala število prometnih pasov za nevinjetna vozila. Sprememba prečnih sklonov, ki predvsem ob dežju zagotavljajo ustrezno odtekanje vode z vozišča, bi zahtevala rekonstrukcijo ceste v celotnem območju platoja. Za vozila, ki ne uporabljajo vinjet, bi morali ustrezno preurediti zaviralne in pospeševalne pasove pred platojem oz. za njim, kjer se ta vozila cestninijo. Zaradi velikega števila teh vozil bi po izračunih na nekaterih cestninskih postajah ti pasovi morali biti dolgi tudi do 500 metrov.

Iz navedenega je jasno, da bi izvedba le začasnih ukrepov v območjih čelnih cestninskih postaj še vedno pogojevala omejevanje prometa vozil, ki uporabljajo vinjete. S stališča zagotavljanja varnega prometa vseh udeležencev bi bila potrebna splošna omejitev hitrosti na 80 km/h, ob dežju celo na 60 km/h. Le pogoste meritve hitrosti s strani policije bi zagotavljale spoštovanje predpisanih omejitev. Ker pa je nadzor prometa na tako urejeni avtocesti ali hitri cesti praktično nemogoč (vozil ni mogoče ustaviti), lahko realno pričakujemo, da bi prišlo do poslabšanja prometne varnosti na teh odsekih.

V DARS d.d. smo zato predvideli usklajeno uvajanje elektronskega cestninskega sistema za tovorna vozila, ki je predvideno proti koncu leta 2012, in odstranitev cestninskih postaj. Cestninske postaje bomo začeli postopno odstranjevati takoj po uvedbi elektronskega načina cestninjenja za tovorna vozila. S tem namenom smo že pričeli s potrebnimi dejavnostmi. Trenutno potekajo potrebne aktivnosti v zvezi izdelavo projektne naloge in izborom projektanta.

Do vzpostavitve elektronskega cestninjenja vozil z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone bodo tako pridobljeni potrebna projektna dokumentacija ter vsa soglasja in dovoljenja. Rušitve cestninskih postaj in rekonstrukcije cest v območjih cestninskih platojev so predvideno v obdobju 2013-2014, pri čemer bodo imele prednost čelne cestninske postaje na najbolj obremenjenih odsekih avtocest. Čas, potreben za celovito izvedbo del, je raztegnjen na dve leti zaradi velikega števila cestninskih postaj. Skupno sta namreč potrebna rušitev objekta in rekonstrukcija ceste na območjih 34 čelnih in stranskih cestninskih postaj. Ker bodo posegi predstavljali precejšnje oviranje prometa, ne bo mogoče izvajati vseh sočasno. Kakor omenjeno, bomo prednostno izvajali dela na najbolj obremenjenih odsekih avtocest in hitrih cest.

Vir: DARS d.d.


Sorodne novice

Več sorodnih novic Več

15. december 2010

S 1. januarjem 2011 se bo vodilni svetovni proizvajalec gospodarskih vozil tudi uradno ...

Beri dalje

28. avgust 2012

V tednu od 19. do 26. avgusta 2012, ko je potekal vseevropski nadzor hitrosti, je slovenska ...

Beri dalje

17. januar 2012

Policisti so včeraj pričeli z izvajanjem poostrenega nadzora nad uporabo mobilnih ...

Beri dalje

7. julij 2011

Švedska dirkaška legenda Boije Ovebrink je postavil tri neuradne hitrostne rekorde ...

Beri dalje

9. januar 2011

MAN je preteklo leto v latinski Ameriki zaključil z rekordno prodajo. V tovarni Resende ...

Beri dalje

3. januar 2011

Ruski zastopnik za znamko MAN je ob zaključku preteklega leta uspel skleniti velik ...

Beri dalje

17. februar 2011

1. maja letos bodo pri podjetju Dachser Food Logistics pričeli sodelovanje z novim ...

Beri dalje

12. junij 2012

Iz Iveca so sporočili, da so prejeli rekordno naročilo hibridnih avtobusov na kombiniran ...

Beri dalje

31. maj 2012

Takoj po vrnitvi iz Istanbula so se tovornjaki, ki tekmujejo za evropsko prvenstvo ...

Beri dalje

6. oktober 2013

Preko javnega naročila so gasilci iz Saxony-Anhalt pridobili 6 MAN kamionov z lestvami ...

Beri dalje

29. junij 2012

Kitajska družba North Industries Group Corporation (Norinco) je razvila prvi demper ...

Beri dalje

17. oktober 2011

Mitsubishi je konec preteklega tedna pričel s proizvodnjo novega Canterja v svoji ...

Beri dalje

3. september 2011

Slaba železniška infrastruktura, neusklajenost med državami in počasnost so le nekateri ...

Beri dalje

6. november 2013

DARS - Na odseku primorske avtoceste Unec–Postojna bo izvajalec del v tem tednu ...

Beri dalje

29. junij 2011

Neprimerna oz. neprilagojena hitrost je tako na slovenskih kot tudi evropskih cestah ...

Beri dalje

17. januar 2013

Citypark je včeraj skupaj s predstavnikom podjetja E-prihodnost otvoril polnilno ...

Beri dalje

10. avgust 2013

Norveška spletna stran Tungt.no prinaša novice, da bo Sisu oktobra izdal Euro-6 ...

Beri dalje

10. junij 2011

Avtobusni operater Arriva ponovno kupuje nove avtobuse in tudi tokrat so za dobavitelja ...

Beri dalje

13. marec 2012

Renault Access - tovornjak z nikopodno zasnovo kabine, namenjen predvsem komunalnim ...

Beri dalje

27. februar 2014

Več kot polovica evropskih voznikov tovornjakov trpi bolečine v hrbtu, vratu in ramenih, ...

Beri dalje