Dobrodošel, Gost. Prosimo, prijavite se ali se registrirajte.

Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in trajanjem prijave

 
Napredno iskanje

14574 Objav v 446 Temah- 941 Uporabnikov - Najnovejši uporabnik: Billywhola
Strani: [1]   Dol
Natisni
Avtor Tema: Obžalovanje  (Ogledov: 11168 )
0 Uporabnikov in 1 Gost pregleduje to temo.
Nik Šavli
Sopotnik

Objav: 15



« : 09.06.2008, 17:20 »

Dober dan vsem na forumu!

Ker pravijo, da se za nasvete posluša starejše in izkušenejše šoferje se tako inforamtivno obračam na vas.
Zanima me od katerega svojega leta ste za volanom in ali ste to odločitev kdaj obžalovali. Če bi se še 1x odločali, kaj bi radi bili v življenju?

Glavna stvar, ki me zanima je pa: Ali se kdaj naveličaš voziti?

Hvala in lep šoferski pozdrav!
Prijavljen
CB - Dejan
Sopotnik

Objav: 440


Gočovc


« Odgovor #1 : 09.06.2008, 21:45 »

To vprašanje je mene matralo preden sem se odločil da grem za volan.
In kaj sem izvedel? odvisno od posameznika. Nekaterim je zelo žal že po enemu letu, drugi so pa navdušeni še po tridesetih letih.
Sam sem nato prišel do zaključka da je zadevo najbolje sprobat smile

P.S.:Ti povem čez eno leto v katero skupino spadam lol
Prijavljen

Gledam kokice pa jem film....
just_a_girl87
Voznica - Študentka

Objav: 152


You were born an original. Don't die a copy.


« Odgovor #2 : 10.06.2008, 08:33 »

Torej jaz se bom malce spustila v to temo, čeprav ne spadam med redne voznike, sem pa zagotovo med tistimi, ki smo oz. smo bili nepopisno zagreti za to.

In sicer se stvar zdi od daleč zelo preprosta, donosna in predvsem najdostopnejša (tisti izpit se že naredi in je nič v primerjavi z vsem, kar je potrebno narediti nekomu drugemu, da pride do podobne plače - čeprav nikakor ne trdim, da je poklic lahek). A vse sanje se lahko kaj kmalu razblinijo, že ko se pogleda vse skupaj malo od bližje. Marsikomu od poklicnih voznikov se niti sanja ne kako lahko na njihov račun nekdo doma trpi (naj bo to žena/mož, punca/fant, otroci, nasploh družina) in lahko verjamete, da prinešen denar niti pod razno ne odtehta vseh skrbi, samobojevanja za vse in samoprebijanja (govorim iz prve roke).

Kot drugo velja, da je to vrsta službe, ki je zdrava le kot kratkoročna dejavnost. Dejstvo je, da sedenje 8 ur in več na dan za nikogar ni zdravo, poleg neredne prehrane zna biti kar usodno. A sčasoma to postane način življenja, se privadiš in te niti ne moti več. Zelo malo, če sploh kdo, je takih, ki bi potem dneve doma izkoristili za kaj popolnoma drugačnega od svoje službe (npr. hoja, izleti, svež zrak, karkoli...). Vsi rabijo zgolj počitek, dobro hrano in mir, ko so doma. (osebne izkušnje) In kam pridemo??

Potem če grem še malo dlje, se lahko dotaknem denarja, saj verjetno vsi delamo zato, da zaslužimo. Na začetku ko nekdo, ki npr. zapusti neko proizvodnjo, kjer je delal za 600€, postane šofer, je precej zadovoljen s plačo 1000€. Potem vidi priložnost za malo daljše fure in s tem večjo plačo in se odloči za slednje. Zasluži npr. 1600€ (razlika med prvo in zadnjo omenjeno plačo je kar ogromna, a mislite da večini to kaj pomeni??). Ne, ker sčasoma tudi to ni več dovolj, pride vedno več vikendov, vedno več obračanja in vedno manj, če sploh kaj, regule. In partnerji smo/so doma sami, otroci tudi...in kaj postane glavna gonja? Tako je! Denar. (osebne izkušnje!) In smo pri dveh vidikih: 'Saj brez denarja ne moreš danes nič!' ali pa 'Lahko denar res zamenja družinsko srečo?' Kakor za koga, res je. Ponovno je tu način življenja. Na tej točki verjetno ne bo malo tistih, ki bodo rekli pa saj jaz imam urejeno družinsko življenje, kljub temu da sem šofer/šoferka? Ja, me res zanima... Ne rečem, da to ni možno, ampak mora nekdo hudičevo trpeti pa se raztrgati doma, da drži vse skupaj. Pa če si to priznamo/te ali pač ne. (zopet govorim iz prve roke)

In tukaj se počasi razglabljanje konča, ker smo tako ali tako spet na začetku. Sama mislim, naj se za ta poklic odločijo tisti, ki jih to resnično veseli. To je služba z vsemi na začetku navedenimi prednostmi in je lahko zelo zelo pozitivna, če se posamezniki zavedamo/jo, da imeti vse pač ne gre... In prav to dokazuje nemalo primerov (opomba: izjeme še vedno potrjujejo pravilo).

Pa lep pozdrav!
Prijavljen

Ko izgubiš spomin, pogum, ko nehaš sanjati, ko se zaveš, da ne boš nikoli najboljši, ko izkušnje ubijejo ideje, ko navada uduši radovednost, ko razum postane zmeda živih in priminulih množic, ko se zavedaš, da ne boš nekaterih stvari nikoli mogel, vedel ali znal...Takrat pridejo in ti povedo, da si pravkar dozorel in da končno lahko začneš živeti.
Joc
Voznik Avtobusa
*
Objav: 272



« Odgovor #3 : 10.06.2008, 12:18 »

Lepo si to napisala,just_a_girl87  cool thumbs thumbs thumbs cool
(skoraj)nimam pripomb...

Denar (res?) ni vse v življenju...

Preizkusiti je treba na "lastni koži"...

« Zadnja sprememba: 11.06.2008, 22:01 Joc » Prijavljen
midlum220
Sopotnica

Objav: 10



« Odgovor #4 : 10.06.2008, 15:32 »

Se strinjam, da denar ni vse in z njim se ne da kupiti srečnega družinskega življenja. Težko je v tem poslu najti slogo med delom in privatnim življenjem. Vse je pa odvisno od vsakega posameznika kako se sooči s tem. Jaz svoje odločitve nisem nikoli obžalovala....
Prijavljen
CB - Dejan
Sopotnik

Objav: 440


Gočovc


« Odgovor #5 : 10.06.2008, 16:27 »

No bi pa lahko še upoštevali da ne obstaja samo špedicija...
Prijavljen

Gledam kokice pa jem film....
kontek
Sopotnik

Objav: 31



« Odgovor #6 : 10.06.2008, 20:05 »

tud če ne vouiš špedicije je podobno-jaz vozim tak da sem vsak večer doma, pa mam včasih "probleme" s punco ker pač se večkrat zgodi da moram podaljšat svoj delavnik

vozim pa tovornjak ali pa kombi odvisno od dneva
Prijavljen

No ja pa kaj? Človek mora vsega se privadit, človek mora marsikaj skoz dat, če hoče kdaj, pa kdaj,...:)
Piranja
Voznik
*
Objav: 248

Piranja


« Odgovor #7 : 11.06.2008, 15:46 »

ne bi zamenjal.....
Prijavljen
Joc
Voznik Avtobusa
*
Objav: 272



« Odgovor #8 : 11.06.2008, 20:26 »

 grin grin grin
Piranja,še dobro,da se pozna(va)mo  wink thumbs
Ne mislim nič slabega s tem...da ne bo kdo mislil !!!
Nedvomno vas je kar nekaj,ki ste z "dušo in srcem" to,kar ste-šoferji  nod cool thumbs

Sam se ne štejem ravno v to skupino...vozim,ker pač nekaj moraš delati in zaslužiti...("veselje" je bilo nekaj 1vih let)
Poizkusil sem delo v proizvodnji-skladišču,na špediciji po EX Jugi,bil voznik v vojski in zdaj sem že 14 let v LPPju...delo ni ravno lahko (predvsem psihično)...mestna gneča,potniki...
Od zadnjih 10ih "novincev"-pripravnikov pri nas je menda ostal samo še 1-ostali so odšli  shake sad

Menda je 1 od njih celo pustil avtobus z potniki v Zeleni jami (lin.2) in odšel...

No,vam "mladim" priporočam...poizkusite in boste videli,če vam ta služba ustreza  nod

Citat:
Ni nam lahko,je pa lepo
grin cool wink thumbs

V "končni fazi" tudi jaz ne obžalujem,da sem,kar sem- ŠOFER "potniškega tovornjaka"-avtobusa...

P.S.


Citat:
Vsak je svoje sreče kovač
pravijo...
in
Citat:
Priložnost izgubljena ne vrne se nobena

SREČNO pri vaših odločitvah  wink thumbs   

 
« Zadnja sprememba: 12.06.2008, 07:19 Joc » Prijavljen
Štopar
Voznik
*
Objav: 813


ŠTOPAR


« Odgovor #9 : 11.06.2008, 21:47 »

Ko sem obiskoval srednjo šolo sem dobesedno zadnje tri leta (od štirih smile) vsak dan štopal s tahografom  v šolo in domov... Spoznal na stotine šoferjev, ki so vozili vse od Rusije,Ukrajine,Kazahstana,Moldavije, Poljske,države baltika, Grčije in nam bolj znane države kot so Romunija, Bulgarija, Slovaška, Češka in najpogosteje Madžarska
 Tako sem spoznaval šoferje od vsepovsod največ seveda slovencev, od tujcev pa je bilo največ madžarov, srbov,slovakov, rusov, bulgarov in romunov...

Z našimi in madžari sem se zmeraj ujel v debato,kako so zadovoljni v tem poklicu in kaj svetujejo... kakšne so njihove izkušnje... in povem vam, da pozitivno mišljenje o tem jih je imelo izredno malo voznikov. Praktično bi jih lahko preštel na prste ene roke nod
Za denar v bistvu niti nisem spraševal, ker me ni zanimalo... Jaz sem želel voziti te glomazne mašine in spoznavati ceste sveta.

Neštetokrat sem od njih slišal besede "bodi pameten" "uči se" "vse drugo, samo šofer ne" ... in podobne a meni je šlo samo na smeh... točno sem vedel kaj bom jaz in pika...

Zdaj mi je praktično že močnih 7 let za volanom, sem dal prenekatero cesto Europe čez, dal skoz že kar nekaj okvar in problemov...a še zmeraj ostajam šofer z dušo in telesom!
Ne glede na denar!
Nikakor mi ni žal, da sem postal to, kar sem si želel celo otroštvo in da delam to, kar me v resnici res veseli!
Še vedno...

Ko pa bo prišel tisti čas za družino pa se bom počasi preusmeril na druge veje a ostal bom vsekakor pri kamionih! Tu predvsem mislim na kakšno avtovleko za kamione ali kakšno avtodvigalo in podobne zadeve... Vse bo prinesel čas a najprej je potrebna družina  grin nod thumbs
Prijavljen

CB - Dejan
Sopotnik

Objav: 440


Gočovc


« Odgovor #10 : 15.06.2008, 11:32 »

No tri dni nazaj naredil še izpit za E kategorijo. 1. naslednji mesec začnem s šihtom.
Upajmo da bo tako luštno kot sem si predstavljal thumbs
Prijavljen

Gledam kokice pa jem film....
Mitja Govže
Voznik

Objav: 27



« Odgovor #11 : 16.06.2008, 16:21 »

Evo še neki od mene, da ne bom skuz sm bral.

Jst ta poklic zdej opravljam že 2 leti, kadar nimam faksa oz. takrat, ko si uzamem prosto (to je sicer mnogokrat, a dokler se izpiti polagajo ni panike  smile). Zaenkrat moram reči da uživam in da mi ni hudega.....ni mi težko it vikend...skratka komaj čakam da grem.
Kljub vsemu pa tega ne mislim opravljati celo življenje, zaradi razlogov, ki jih je navedla že Katarina. Upam na soliden 8-10 urni šiht, ki bo povezan z kamijoni in logistiko. Tko!  grin



Ko pa bo prišel tisti čas za družino pa se bom počasi preusmeril na druge veje a ostal bom vsekakor pri kamionih! Tu predvsem mislim na kakšno avtovleko za kamione ali kakšno avtodvigalo in podobne zadeve... Vse bo prinesel čas a najprej je potrebna družina  grin nod thumbs

Hm.....problem je v tem, da si dandanes šofer težko najde resno žensko s katero si bi ustvaril družino, ker preprosto ni časa za to.



lp

Prijavljen

Cesta je vedno boljša od gostilne........CERVANTES
David Anderluh
Voznik
*
Objav: 16



« Odgovor #12 : 13.02.2009, 19:20 »

No da jaz povem svoje.
Že od malih nog sem bil čisto nor na tovornjake in vedno mi je bila želja it vozit,čeprav so mi vsi trdili da grem samo zaradi denarja,ker takih je zelo veliko,ampak ni bilo res pač sem bil nepopisno zagret za šoferaj.
In ko sem naredil izpit pa vse potrebno sem začel,ampak nisem zdržal več kot 3.mesece shake.
Zdaj zakaj sem nehal bi lahko razlagal na dolgo in široko,ampak sem si rekel da špedicije nikoli več!!Bi pa rad še naprej vozil ampak samo na kakem kiperju in podobno.
Res je kar pravijo ni vsak človek rojen za šoferaj,lahko samo rečem vsaka čast tistim ki so že nekaj let za volanom. thumbs
Prijavljen
Aljaž
Voznik
*
Objav: 269



« Odgovor #13 : 13.02.2009, 21:48 »

David čisto odvisno na kakega delodajalca naletiš in kako je delo itd... Dosti je dejavnikov. Lahko ti delodajalec čisto zagabi šoferijo. Mogoče ti ni bil všeč tak način življenja itd itd... Navedi več razlogov zakaj špedicije nikoli več ...
Prijavljen
David Anderluh
Voznik
*
Objav: 16



« Odgovor #14 : 17.02.2009, 17:29 »

Ja saj ta pri katerem sem vozil ziher ni vredu,ker kolk sem se menil z šoferji so rekli da se vsako leto menja kr veliko ljudi,ker enostavno ni za zdržat,on bi najraje videl da bi vozil nonstop,da bi naredil čimveč fur,ker bile so večinoma samo kratke fure vozil sem pa silos cisterno in večinoma samo Italija,ampak meni ni bilo to tak težko,ker sem pač užival v vožnji.
No da še navedem razlog zakaj sem nehal,že od samega začetka tudi prej ko še sploh nisem začel vozit me je bilo najbolj strah tega kak v eni drugi državi najti(firmo,stranko)no in tu ko sem imel pač kratke fure sem imel skoraj vsak dan iskanje teh firm in ko sem se nekajkrat izgubil ali sem zalutal nekam ko nisem vedel kje sem,kam naj grem...ko je prišlo do česa takega mi je bilo tak zelo žal da sem se spustil v to,včasih mi je šlo kr na jok dobesedno in enostavno sem moral pustit šoferaj ker nisem več zdržal tega.
Ne vem jaz pač mislim da nisem za tako špedicijo,čeprav bi še vedno rad vozil tovornjaka ker uživam v vožnji ampak samo če bi bila recimo ena in ista relacija.
Prijavljen
Njofra
Voznik

Objav: 207


« Odgovor #15 : 17.02.2009, 21:21 »

Ja saj ta pri katerem sem vozil ziher ni vredu,ker kolk sem se menil z šoferji so rekli da se vsako leto menja kr veliko ljudi,ker enostavno ni za zdržat,on bi najraje videl da bi vozil nonstop,da bi naredil čimveč fur,ker bile so večinoma samo kratke fure vozil sem pa silos cisterno in večinoma samo Italija,ampak meni ni bilo to tak težko,ker sem pač užival v vožnji.
No da še navedem razlog zakaj sem nehal,že od samega začetka tudi prej ko še sploh nisem začel vozit me je bilo najbolj strah tega kak v eni drugi državi najti(firmo,stranko)no in tu ko sem imel pač kratke fure sem imel skoraj vsak dan iskanje teh firm in ko sem se nekajkrat izgubil ali sem zalutal nekam ko nisem vedel kje sem,kam naj grem...ko je prišlo do česa takega mi je bilo tak zelo žal da sem se spustil v to,včasih mi je šlo kr na jok dobesedno in enostavno sem moral pustit šoferaj ker nisem več zdržal tega.
Ne vem jaz pač mislim da nisem za tako špedicijo,čeprav bi še vedno rad vozil tovornjaka ker uživam v vožnji ampak samo če bi bila recimo ena in ista relacija.
Vtem primeru te reši npr.vožnja avtobusa,ali poštnega kamiona,kak mixer,kiper.ipd
Prijavljen
B_N_C
Sopotnik

Objav: 49



« Odgovor #16 : 17.02.2009, 23:30 »

Dost podoboben primer sem jaz... Vedno me je skrbelo, a grem prav? da nism čist narobe?... K sreči sem letos poleti vozil v paru, da sva se prej s šoferjem pomenila, kam pa kako, pa kwa naj pazim, pa če navigacija prov kaže,... Popoldneve, počitnce, sobote, pa vozm samostojno po Sloveniji, pa že kr velik strank poznam, tko da ni tak problem,... ampak kakor koli gledamo, najlepše se je peljati proti domu  grin Ampak, kaj ko te velikokrat šefe preseneti še s kakšno furo,... confused
Tako, da če bom letos poleti dobil kaj za po sloveniji (mi je bolj simpatična), bom rajše po sloveniji vozu, če pa ne, bom pa šel še mal v mednarodne vode (letos baje sam, ne v paru)

LP
« Zadnja sprememba: 17.02.2009, 23:32 B_N_C » Prijavljen

Ni važno kaj delaš, važno je da delaš s srcem!!! :)
Strani: [1]   Gor
Natisni
Pojdi na: