Dobrodošel, Gost. Prosimo, prijavite se ali se registrirajte.

Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in trajanjem prijave

 
Napredno iskanje

14574 Objav v 446 Temah- 941 Uporabnikov - Najnovejši uporabnik: Billywhola
Strani: [1]   Dol
Natisni
Avtor Tema: Zakaj šofer?  (Ogledov: 15031 )
0 Uporabnikov in 1 Gost pregleduje to temo.
Matej Ferencek
Voznik
*
Objav: 741


M_E_R_C_E_D_E_S


« : 10.10.2007, 22:34 »

Pozivam vas vse šoferje na tem forumu, da se malce razpišete o tem kako to, da ste postali šofer.
Nam sopotnikom in verjetno nekaterim bodočim šoferjem razložite če je to bil splet okoliščin, že otroške sanje ali mogoče le denar. Potem tudi kako ste zadovoljni s svojim poklicem, je bila to dobra odločitev v vašem življenju ali mogoče napaka, ste pričakovali kaj več od tega ali ste mogoče prijetno presenačeni, kaj svetujete nam, ki bi radi postali šoferji,...?
Skratka upam na čim več dobrih postov saj bodo vaše izkušnje lahko pomagale nam, ki se hočemo v ves ta cirkus šele podati.  thumbs thumbs


LP Matej
Prijavljen

Gasa le gasa, saj ravna je trasa!!
Mercedes - Benz, Auf Achse

Pajo Legenda
CB - Dejan
Sopotnik

Objav: 440


Gočovc


« Odgovor #1 : 11.10.2007, 13:48 »

Pozdravljeni!

Kakor opazite sem nov na forumu.

Že dolgo spremljam vaš forum, za katerega mislim da je zelo vzorno urejen(če ne še celo malo preveč grin)
Končujem srednjo šolo in ugotavljam da sem malo "zgrešil" pri izbiri le-te.
Namreč mnogo bolj me npr. zanimajo tovornjaki in pa stroji nasploh.
Zato sem se zelo razveselil te teme saj lahko tukaj izvem tudi vse dobre in slabe strani šoferskega poklica, v katrega se ne bi rad podal nepremišljeno.
Tako bi tudi rad vzpodbudil čimveč šoferjev da napišejo kar je prosil Matej in nam "bodočim šoferjem" malo olajšajo razumevanje šoferskega poklica thumbs


LP Dejc
Prijavljen

Gledam kokice pa jem film....
LEON
Sopotnik

Objav: 221


« Odgovor #2 : 11.10.2007, 15:17 »

Podobno temo sem tudi jaz hotel odpreti  smile

Dejan dobrodošel med nami.

Prijavljen
pirpiksna™
Voznik
*
Objav: 547



« Odgovor #3 : 12.10.2007, 22:04 »

Prejšnji teden v torek v Aachnu na D/NL meji, čakamo trije TopTapovi šoferji, od nekod so se znašli še trije ali štirje Fijavži (ne Vilijevih ni bilo zraven). Pač takole debatiramo pozno v noč, saj se nam še ni dremalo, saj smo opazovali Nizozemske policaje, kako so kasirali, saj so naredili improvizirano gradbišče, omejitev 60 in radar, pa čakati smo morali na sredino jutro, da so nam začele veljati vinjete. No blizu polnoči se prikadi en Bregantov šofer, nas vse povrsti zaparkira in na koncu ugotovimo da je to romunski šofer. Malce poklepetamo, se zmenimo kdaj zjutraj štartamo (zaradi premikov). No Piksna, ter njegov sodelavec Dominik in ta romun pademo v težko debato. O njem zvem sledeče. Je diplomirani ekonomist, tekoče govori 5 jezikov, ker so ga kamioni od malih nog fascionirali se je prekvalificiral, ter tako poučuje 5 predmetov (varstvo pri delu, zakonodaja v tujih državah (tip ima naštudirano zakonodajo v nulo za vsako državo posebej)naklad in zavarovanje tovora, carinski postopki, ter zavarovalništvo), pravtako pa poučuje CPP in je instruktor C in E kategorije na poklicni šoferski šoli v Romuniji. Torej bi lahko povedali drugače, da je bil do pred meseca dni v nulo napiflan teoretik. In odločil se je v preksi preverit svoje znanje pri eni izmed prepoznbavnejših slovenskih firmah v Sloveniji. Njegov komentar? Živo razočaranje. Namreč v mesecu dni se je odločil da bo opustil špedicijo, ter si je že priskrbel nadomestno delo v Budinpešti za 2/3 dosedanje plače, samo da bo lahko več časa z družino, ter da nebo tako trpel. Defenitivno pa je obljubil, da bo v tej panongi ostal še naprej (saj je sprejel delo na prometni šoli v Budinpešti), ter novo generacijo mladih šoferjev podučil, da teorija, katero uči on je eno, praksa pa nekaj povsem drugega, praksa pri kateri si prepuščen samemu sebi in svojim izkušnjam, saj ti pri tem šolska teorija pomaga bore malo.

Torej z tem postom želim povedati to, da fantje in dekleta ne se zagnat v prvo v ta "foh", saj iz pločnika opazovati šoferje ki motajo volan 40t mrcin je lepo videti, tudi sedeti zraven je lušno, ampak ko pa enkrat opravljaš ta posel, pa te v tem drži le še zelo izkrena ljubezen do volana, saj dejansko ta posel ni tako enostaven kot je videti, če si ga pa boste skusili pa tudi nič ni narobe, boste pač pridobili eno življensko izkušnjo več, ter boste na nas šoferje gledali z modra precej drugačnega in spoštlivejšega zornega kota.



73


PS:  Šoferji že vemo, kako se tej stvari streže....
Prijavljen

73 de S54Y

Da si šofer, ne rabiš biti nor....



....pomaga pa!
CB - Dejan
Sopotnik

Objav: 440


Gočovc


« Odgovor #4 : 12.10.2007, 22:20 »

Tale pogovor sta pa tako speljala da me je kar malo strah ratalo. grin
Saj ne. Edino kar me skrbi je to, da bi se volana (pre)hitro naveličal.
No pa to da bi se izgubil na vsaji furi posebaj grin
Prijavljen

Gledam kokice pa jem film....
CB - Dejan
Sopotnik

Objav: 440


Gočovc


« Odgovor #5 : 12.10.2007, 22:41 »

No poznam primere kateri so se izgubili zaradi navigacije grin
Stvar je taka:zelo me zanimajo stroji in delo z njimi. Se pa zavedam da se bo treba malo zresnit in najti službo. Zato sem se spravil iskat službo pri kateri bi užival in se je nebi naveličal prehitro.

No je pa stric za volano že 30 let in še kar vztraja.. shocked
Prijavljen

Gledam kokice pa jem film....
Matej Ferencek
Voznik
*
Objav: 741


M_E_R_C_E_D_E_S


« Odgovor #6 : 12.10.2007, 22:54 »


Moj oče je za volanom 35 let, od tega zadnji dve leti ne vozi zaradi operacije srca, toda komaj čaka, da se spravi nazaj za volan čeprav bi bilo boljše iti v penzijo. Droga je droga, pa naj je džanki ali pa šofer.  lol lol


LP Matej
« Zadnja sprememba: 12.10.2007, 22:56 Mojca Rozman » Prijavljen

Gasa le gasa, saj ravna je trasa!!
Mercedes - Benz, Auf Achse

Pajo Legenda
pirpiksna™
Voznik
*
Objav: 547



« Odgovor #7 : 12.10.2007, 23:11 »


 ....Droga je droga, pa naj je džanki ali pa šofer.  lol lol



 thumbs To maš pa prav... Včasih si tudi džanki in šofer sočasno..... saj veš kafe, redbull, pa oči kot angora zajc, ko že halicuniraš eno toplo, sveže postlano posteljo pred očmi, čeprav jo imaš takoj za ritjo (sicer bolj trdo, ozko in razmetano, ampak vseeno posteljo) ....



73
Prijavljen

73 de S54Y

Da si šofer, ne rabiš biti nor....



....pomaga pa!
Iztok Jeza
Gost
« Odgovor #8 : 13.10.2007, 10:55 »

Torej z tem postom želim povedati to, da fantje in dekleta ne se zagnat v prvo v ta "foh", saj iz pločnika opazovati šoferje ki motajo volan 40t mrcin je lepo videti, tudi sedeti zraven je lušno, ampak ko pa enkrat opravljaš ta posel, pa te v tem drži le še zelo izkrena ljubezen do volana, saj dejansko ta posel ni tako enostaven kot je videti, če si ga pa boste skusili pa tudi nič ni narobe, boste pač pridobili eno življensko izkušnjo več, ter boste na nas šoferje gledali z modra precej drugačnega in spoštlivejšega zornega kota.


Ta modra ugotovitev je posledica treh litrov redbulla v riti ali dvanajsturne pavze? Prej bi rekel da ti modre mislijo bolj letijo iz glave ko si totalno v ku... cheeky lol lol lol (joke, ofcourse)
Ampak boljše pa skoraj niti ti nebi mogel napisati thumbs thumbs thumbs


Saj ne. Edino kar me skrbi je to, da bi se volana (pre)hitro naveličal.

Rajši se boj tega, da se boš naveličal bit cel vikend doma...  cheeky
Prijavljen
Zoran Hrovat
Gost
« Odgovor #9 : 13.10.2007, 14:02 »

Se že leti iz teme!



OFFTOPIC BASTARDS!!!   lol shocked cool




Hja, jaz pa tko no... prvo so me samo avti zanimali in predvsem elektrika v njih... no potem sem začel hodit na TEXAS 2 v Ljubljano, smer avtoelektričar...no, nakar sem opazil, da to ni pri meni v krvi, saj sem pri 14.letih mislil, da je elektrika le kar se tiče okoli avtoakustike...no zmotil sem se, šolo naredil in se podal v šoferske vode...

Zdaj pa že od 19leta kar nonstop vozim špedicijo, od začetka bolj kombiji, potem pa čedalje večje mrcine, najdaljše so bile pri kastelcu, kjer je bilo vse skupaj dolgo tudi 22metrov  :)


No, nič posebnega  :)
Prijavljen
pirpiksna™
Voznik
*
Objav: 547



« Odgovor #10 : 13.10.2007, 14:44 »

No, nič posebnega  :)


Se strinjam.... Ampak recimo jaz ko sem iz solota prešaltal na šleparja iz 9m na 16m dolžine sem sprva tudi  confused  nato pa se navadil.... sedaj po 14 dneh motanja tandemke pa sem komaj ugotovil, ko sem računal dolžino kripe za nek tovor (za Krko imel 6 strojev v kištah iz katerih je ratalo 8 kišt in kljub skrbnemu preračunavanju, da sem lahko robo dal naprej, da nisem preveč obremenil pogonske akse, imam vseeno sprednjo os na tandemki in pogonsko skoraj do asfalta z felgami (to pa rata samo piksni naret).... sem pač ugotovil da ima ovo kljuse celih 18m in neko malenkost.... (pa da piksna tega ni opazil?!)
No hočem povedati, da ko se enkrat navadiš na velik avto to pač ni big deal, so pa pacienti, ki v avtošoli vozi enega malega cliota, nato mu je pa problem na dvorišču parkirat kakšnega karvana.... lol

73
Prijavljen

73 de S54Y

Da si šofer, ne rabiš biti nor....



....pomaga pa!
Zoran Hrovat
Gost
« Odgovor #11 : 13.10.2007, 14:57 »

ahahaha, sam res... clio pa mondeo karavan :)   LOL sori ito :)


Ja, kaj nej...jaz pri 22metrih nisem imel problemov, edino kar je bilo, je bilo to, ko so imeli še na fernetičih tiste dvojne zapornice, ko se ti je prva odprla, si šel do naslednje da si tiket vrgel v kišto in se ti je potem druga odprla...No problem je bil, ko sem se pripeljal do prve rampe se je odprla, pridem do druge, pa vidim da sem mnogo predolg za med rampe, tko da se zadnja ni zaprla in nisem mogel naprej  :)  Tko da je mogu Italian Security Guy prletet in zrihtat na roke  :)
Prijavljen
Iztok Jeza
Gost
« Odgovor #12 : 13.10.2007, 15:18 »

ahahaha, sam res... clio pa mondeo karavan :)   LOL sori ito :)
Alhambra je še daljša  wink
Prijavljen
CB - Dejan
Sopotnik

Objav: 440


Gočovc


« Odgovor #13 : 13.10.2007, 19:37 »

Pa dobro no puppyeyes
Zdej ste pa čisto  offtopic

Pustite še komu da, nas mladino, straši devil
Prijavljen

Gledam kokice pa jem film....
Matej Ferencek
Voznik
*
Objav: 741


M_E_R_C_E_D_E_S


« Odgovor #14 : 14.10.2007, 01:22 »

Jap se popolnoma strinjam, bodo (bomo) še mislili, da je šoferaj ena velka zajebancija.  lol lol lol


LP Matej
Prijavljen

Gasa le gasa, saj ravna je trasa!!
Mercedes - Benz, Auf Achse

Pajo Legenda
just_a_girl87
Voznica - Študentka

Objav: 152


You were born an original. Don't die a copy.


« Odgovor #15 : 14.10.2007, 11:05 »

Torej z tem postom želim povedati to, da fantje in dekleta ne se zagnat v prvo v ta "foh", saj iz pločnika opazovati šoferje ki motajo volan 40t mrcin je lepo videti, tudi sedeti zraven je lušno...

Se povsem strinjam s tabo Piksna. Res je lepo gledat, opazvat šoferje, kako vrtijo volan in vse, ampak dejansko bit v tem pa je (milo rečeno) malo drugače. Delo je zelo težko, pa ne mislim tako fizično, ampak psihično. Jst sm se podala v to iz same ljubezni do kamionov in vožnje. Ni lepšega kot it na furo po npr. napornem obdobju izpitov, a se je lepo vrnit nazaj na faks po kakšnih dveh, treh mesecih druženja s šoferji, kjer se debatira izključno samo o šoferaju (no pa nekaj izsekov ogovarjanja svojih žen, punc, sodelavcev, šefa ipd. se še tudi najde-in teh tem se človek, če je kolikor toliko drugačen in se s tem ne strinja, kar kmalu naveliča). Tako da si sebe nekako ne predstavljam v tem poklicu kot nekaj daljnoročnega, ker po mojem mnenju to žal ni dolgoročna služba. Sama kljub veliki ljubezni do špedicije in želji po tem, še vedno dajem prednost izobrazbi. Ker se mi zdi, da smo v času, ko ni pomemben samo denar, ampak poleg tega tudi nivo znanja in s tem iznajdljivost (opomba: izjeme potrjujejo pravilo). Sploh pa ker dandanes do le-te ni sploh več problem prit (s plačo šoferja pa sploh ne hehe). No, vem da vas je trenutno mnogo drugačnega mnenja, ampak dejstvo je, da če se človek odloči za ta poklic, se mora odpovedati ogromno drugim stvarem ali drugače povedano, druge stvari zelo zelo trpijo. Eni si to priznajo, drugi pač ne. A konec koncev realnost ostaja taka.
« Zadnja sprememba: 14.10.2007, 11:20 Katarina Obranovič » Prijavljen

Ko izgubiš spomin, pogum, ko nehaš sanjati, ko se zaveš, da ne boš nikoli najboljši, ko izkušnje ubijejo ideje, ko navada uduši radovednost, ko razum postane zmeda živih in priminulih množic, ko se zavedaš, da ne boš nekaterih stvari nikoli mogel, vedel ali znal...Takrat pridejo in ti povedo, da si pravkar dozorel in da končno lahko začneš živeti.
Gašper Bajc
Voznik

Objav: 54



« Odgovor #16 : 14.10.2007, 14:01 »

katarina jaz se podpišem pod to kar si napisala :thumbs:Ampak glede na to kakšna je želja po temu da bi bil šofer je pa pod en primer lahko uzel sebe  blush šola mi nikoli šla najbolje ampak po želji da bi vozil se je volje toliko nabralo da sm naredil šolo ispit za C in zdej še delam za E  :cheeky:Glede na to da je moja zagnanost tako močna in želja po vožnji tako velika sm se udločil zaenkrat za kombi da se znorim ko mi pa bo D****LO se bom pa usedel za volanb saj mi bo vrjetno pasalo iz minimalnega"žganja" 16 ur presedlati na 9-10 ur ter počitek na pravi postelji  cool moja zgodba glede tega zakaj šofer rolleyes
Prijavljen

ceni to kar maš, saj k enkat tega nimaš je propozno da bi cenil!!!
just_a_girl87
Voznica - Študentka

Objav: 152


You were born an original. Don't die a copy.


« Odgovor #17 : 14.10.2007, 16:11 »

šola mi nikoli šla najbolje ampak po želji da bi vozil se je volje toliko nabralo da sm naredil šolo ispit za C in zdej še delam za E

In verjami, da te tisti, ki te poznamo in ti hočemo dobro, podpiramo. Veš, zelo dobro je imeti "nekaj" poleg volana. Mogoče pa po 30ih letih drgnjenja 'špedicije', ne boš več tako navdušen nad njo in ti bo šola še kako prav prišla  wink
Prijavljen

Ko izgubiš spomin, pogum, ko nehaš sanjati, ko se zaveš, da ne boš nikoli najboljši, ko izkušnje ubijejo ideje, ko navada uduši radovednost, ko razum postane zmeda živih in priminulih množic, ko se zavedaš, da ne boš nekaterih stvari nikoli mogel, vedel ali znal...Takrat pridejo in ti povedo, da si pravkar dozorel in da končno lahko začneš živeti.
Štopar
Voznik
*
Objav: 813


ŠTOPAR


« Odgovor #18 : 15.10.2007, 19:48 »

Zakaj šofer.... 
V mojem primeru pa je to zelo dolga zgodba.... Začne se že v otroštvu, ko sem se začel zavedati,da živim. Prebivam tik ob glavni cesti Maribor- Lendava, ki je že od nekdaj bila zelo prometna,kar se tovornega prometa tiče. In verjamete ali ne je moj najlepši kotiček celega prekmurja in prostranih ravnic bila ravno naša ograja ob cesti. Tam sem visel cele dneve in včasih tudi noči(ko sem bil razočaran ali slabe volje). V družini ali ožjem sorodstvu ni bilo nobenega,ki bi bil povezan z tem poklicem. Zame je ta svet bil popolnoma neznan in mogoče zato tako zaželjen iz otroštva. Svet,ki ga bo potrebno odkriti.
 Vrtec; Vsi moji vrstniki,prvošolčki.....malčki (saj sem bil tudi jaz) lol so se igrali kavboje-indijance, se streljali, nevem kaj še.... Jaz če nisem imel v rokah ali v pesku ali nevem kje vse ne, kamiona nisem bil srečen! Samo,da se vozi!
 Osnovna šola; Začele so se prve risbice kamionov, kasneje slike...spisi in podobne naloge v šoli so bile vse obrnjene na temo tovornjakov in potovanj. Zmeraj bolj in bolj sem jih občudoval in zmeraj bolj pogosto visel na naši ograji in pozdravljal vsak sleherni kamion,ki je peljal mimo in ko mi je le kateri izmed njih glasno potrobil ali pobliskal z lučmi sem bil najsrečnejši otrok na celem svetu! grin  Začeli so se prvi  pravi stiki z kamioni,ko je oče naročil gramoz ali zemljo za njive (ruski Jelcz in scania 111) prve vožnje po njivah in gramoznicah. Nepopisno in nepozabno!Začele pa so se tudi črne plati. Prvič v živo videl nesrečo kamiona, prevržene kamione in podobne črne strani tega posla.Tudi teh prizorov nebom nikoli pozabil in mojih občutkov tedaj,katerih ne morem opisat. Koža se mi je naježila in cel sem se treesel, kot šiba na vodi. sad
 Srednja šola;Ker so me zanimale tehnične stvari in vozila sem se odločil,da bom delal avtomehanično šolo,a sem se na željo mame raje vpisal v strojno tehnično šolo v Lendavo. Meni je bilo vseeno. Vedel sem,da bom šofer! Domači so mi fejst nasprotovali...a gremo po vrsti. Vsak zvezek,učbenik naloge vse je bilo v znamenju proizvajalcev kamionov,transporta....Slike,spisi (pri vseh treh jezikih) vse se je pisalo o šoferaju, čeprav še nisem imel pojma kaj je to! Začelo me je vse bolj zanimat.Začel sem kupovat revije,časopise in vse to skrbno hranil in še zmeraj hranim v mojem arhivu. Vsaka nesreča...vse! In tako iz časopisnega prispevka zvem,da šoferji štopajo z tahografom! Kaj pa je zdaj to??? In vprašam v šoli učitelja fizike,kaj je to tahograf! Ko sem dobil odgovor, sem še isti dan šel na petrol in kupil celo škatlo tahograf lističev, se postavil na cesto pri šoli in ga pokazal. Prvi kamion se mi ustavi! cool grin grin(takšno navdušenje,da sem pozabil kdo je bil in kaj je bil, pozabil sem tudi na mamo,ki me je čakala v službi,da končam z šolo in grem domov z njo!!!) In tu se je začelo zares! Naslednji dan zgodaj zjutraj ponovim vajo in ko se je pred šolo ustavil šleper in iztopim jaz, so me vsi gledali kot kralja in jaz sem se ravno tako počutil! Kot kralj! Spoznaval sem ljudi,šoferje, poslušal njihove zgodbe in bil navdušen. In verjeli ali ne, spodbude da naj postanem šofer nisem dobil od niti enega šoferja!!!! Zmeraj samo kritike. In spoznal sem jih na stotine šoferjev,ki so bili na tej relaciji v teh štirih letih mojega šolanja.Kasneje sem se dogovarjal in tudi odhajal z njimi na daljše fure ali celo preživel kakšen teden z njimi. Prvi premiki z kamioni,vožnje ki sem jih takrat delal po tovarnah in takšnih bolj varnih poteh. Jaz sem bil Kralj! Takrat sem spoznal tudi mojega (bodočega,dejanskega in tudi bivšega) šefa. Zaljubil sem se v tisto Scanio,ki se je vtisnila v dno mojega srca! In tiste vožnje z njo....jao! Nimam besed,s katerimi bi to opisal! Še zdaj nevem,kako sem lahko končal srednjo šolo, v zadnjem letniku naredil tudi z enim šusom izpite za A,B,C,E. In vsak moment,športen dan ali vsako priložnost izkoristil za vožnjo z mojo čokico (v spremstvu šefa, seveda) Šoferji so me vabili na fure,ker so itak videli,da sem že čisto not v poslu in si tako nabiral izkušenj na Dolgi vasi in po Madžarski ter Sloveniji z raznimi kamioni in raznimi ljudmi.
 Služba;Naslednji dan,ko sem dobil zaključno spričevalo in delavsko knjižico sem zadolžil svoj prvi, pravi in samo moj kamion in prave prve fure po SLO! To je bil legendarni FAP 1213 (solo) in delo, razvoz pri Petrolu. Naklad v Celju in razvoz po prekmurju in štajerski. Po šestih mescih dela sem moral odslužiti vojaški staž šoferja grin(po težkih borbah in pritožbah- prvotno bi moral biti v pehoti,protitankovski)
Tudi to sem z veseljem dal skoz in takoj po odsluženem roku začel ne špediciji z MB sk,94 1848, relacija SLO-H. In tako naprej...naprej...vse do zdaj,ko sem spoznal ta tovornjak klub me pa že tudi vi poznate!

In še zaključek; zdaj mi teče že šesto leto v tem poslu in še zmeraj ga opravljam z največjim veseljem! Doživel marsikaj slabega in veliko-veliko lepega! Prevozil že večina držav Europe (brez nesreče) in še bom vztrajal pri tem.
In nikakor si ne morem predstavlajti sebe v katerem drugem poklicu!
Vonj po nafti in cesta,gume in volan mi bodo ostali v krvi do konca življenja! smile   
Prijavljen

Piranja
Voznik
*
Objav: 248

Piranja


« Odgovor #19 : 16.10.2007, 01:30 »

hehe, zanimive zgodbe...
jaz sem bil vedno zainteresiran nad kamioni..., kako je sploh mozno voziti taksno zadevo...
sicer se nisem tako hitro udejstvoval, sem rabil nekaj casa, da sem spoznal kaj hocem, vendar mi je po precej dolgem premisleku, koncno prislo, da bi bilo res to kar hocem, biti sofer. slisi se sicer slabo, vsaj v nasem koncu, nimajo ravno najboljega mnenja o soferjih.., vsaj nasa zlahta ne... hehe
zacel sem svojo pot kot vajenec v delavnici v malce vecji prevozniski firmi. precej so mi povedali in pomagali, spoznal sem osnove kamiona, kako se zamenja guma, in rahle, vendar pomembne malenkosti... se zdaj mi velikokrat pridejo prav te rahle malenkosti hehe...
zdaj, po dobrih dveh letih v tej dejavnosti mi ni popolnoma nic zal da sem se odlocil za to. na zalost sem to prvo firmo zamenjal v pricakovanju precej bolsega, ampak sem se po domace nategnil. fure so bile res super, ampak tudi odnos je zelo pomemben..... skoda ker to clovek spozna sele po nekaj casa...
sicer pa, fantje ki se odlocate za to... po pravici povedano.. sluzba je super. med tednom imas samo, kdaj nalozis in kdaj zlozis, in to je to... nobeden te ne zafrkava cel siht, si sam svoj. ce hoces jest, gres jest, ce hoces kavo, gres pit kaov.
si sam svoj.
mislim da je to ena izmed boljsih stvari v tem poklicu, da si sam svoj. noben te ne jeb. brez razloga.
vendar se morate tudi zavedat, da je poklic po svoje tudi tezak... kolegi delajo normalen 8 urni delavnik. vsak dan vidijo punco, druzino itd.
ti ne vidis vsak dan svoje ljubljene osebe, med tednom te ni. moras tudi gledati kako bo oseba, s katero si gledala na to da te ni cele tedne... to ni malenkost fantje... zaradi tega dolgoletni zakoni, zveze razpadajo.....


tako da, fantje, dekleta, kdor se bo odlocil za ta poklic naj resno razmisli kaj hoce.  ce hoces druzino, problem je ustvariti nekaj enkrat ko ti vozis...veliko jih ima sreco, precej pa tudi ne... kaj ti pomaga denar, ce nimas nikogar.....


tako da, prosim, resno razmislite kaj hocete...

oprostite, ker strasim, ampak tako je...


res pa je,delas cele tedne kot zamorc, vendar ko prides domov, si lahk0o privoscis stevilne stvari, ki si jih mnogi drugi ne morejo....
vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stvar....

je dober denar, tale spedicija, ampak moras zanjo tudi precej zrtvovati... to ni 8 urni delavnik, tako da ne mores primerjati teh sluzb....

veliko srece pri odlocitvi kaj hocete.....in upam da se bote pravilno odlocili

p.s. upam da nisem koga prestrasil s tem...

naj me privat mesagira, dam gsm, pa povem kar mislim direkt...pa mal bo za pocakat ker grem zjutri na furi, pa bo trajal, da do neta pridm hehe

lp in veliko srece
Prijavljen
just_a_girl87
Voznica - Študentka

Objav: 152


You were born an original. Don't die a copy.


« Odgovor #20 : 18.10.2007, 10:53 »

ti ne vidis vsak dan svoje ljubljene osebe, med tednom te ni. moras tudi gledati kako bo oseba, s katero si gledala na to da te ni cele tedne... to ni malenkost fantje... zaradi tega dolgoletni zakoni, zveze razpadajo.....

kaj ti pomaga denar, ce nimas nikogar.....

Sej punce veliko zdržimo, ampak včasih pa nam tudi prekipi. Bistven problem je v tem, da so napačna mišljenja točno ta, ki si jih omenil. Denar ni vse. In, dragi moji, denar tudi ne odtehta tistih malenkosti, ki nam (puncam) tako veliko pomenijo. Kakšen objem ima lahko veliko večjo vrednost kot luksus. Najhujše pa je obnašanje, ki se ga mnogi (verjetno nehote) "nalezejo". In pride v navado, da te vedno doma nekdo čaka z odprtimi rokami in prideš ko prideš. In doma se sevda ne govori drugega kot o tem kako je bilo na furi, kolk je blo nakladov - kaj vse je blo narobe, kakšni so spori s šefom, in  potem je tu že nedelja, ko je mogoče čas, da punca kej svojega pove. Mnogi se ne zavedajo, da take stvari ne morejo biti večne. Mogoče nekatere/nekateri res gledajo samo na denar. Mnenja tistih ne vem pa tudi dvomim, da jih želim vedet. Sama poznam ta poklic, ne tako kot tisti, ki ste v tem že več let, pa vseeno. Tudi doma imam primer, prav tako tudi kup primerov okoli sebe. Veliko jih je takih, ki mislijo: Jah saj bom šel za par let vozit, da zaslužim, potem pa končam. Pa se motijo. Volan te zasvoji, še bolj pa "nagrada" konec meseca. In to te "za vedno" potegne. Zelo malo je šoferjev, ki opravljajo ta poklic iz ljubezni. Velikim postane to slej ko prej nuja ali izhod v sili. Da ne bo pomote. Nikogar ne obsojam, nikomur ne pridigam. Vsak ima svoje življenje in je gospodar le-tega. Pa vseeno je Andrej dobro napisal, da naj kljub željam vsak dobro premisli preden se spusti v to.
Pa tudi z moje strani veliko sreče pri odločitvah (takšnih ali drugačnih)...

LP
« Zadnja sprememba: 18.10.2007, 11:02 Katarina Obranovič » Prijavljen

Ko izgubiš spomin, pogum, ko nehaš sanjati, ko se zaveš, da ne boš nikoli najboljši, ko izkušnje ubijejo ideje, ko navada uduši radovednost, ko razum postane zmeda živih in priminulih množic, ko se zavedaš, da ne boš nekaterih stvari nikoli mogel, vedel ali znal...Takrat pridejo in ti povedo, da si pravkar dozorel in da končno lahko začneš živeti.
mel
Voznik - Študent

Objav: 51



« Odgovor #21 : 19.10.2007, 11:00 »

Moj prvi stik s tovornjaki je bil, ko so v vas asfaltirali cesto. Bolj slabo se spomnim, kako je bilo takrat ker sem bil star kakšnih 5 let, vem pa, da sem se ves čas vozil s tovornjakom, ko so nasipali cesto, ali pa sem jih vsaj gledal skozi okno. To je bil vsaj zame res velik dogodek, saj takega prometa ni ravno vsak dan.
Potem pa do 18. leta nisem imel kaj dosti stika s tovornjaki. Takrat pa je bilo treba narediti vozniški izpit. Včasih je bilo možno narediti izpit direktno za C kategorijo in sem si rekel zakaj pa ne, mogoče mi bo pa kdaj koristilo. Na odločitev je pa precej vplival oče, ki je voznik avtobusa.
Imel sem izpit, kaj pa sedaj? Med počitnicami bi rad vozil, ampak takrat še ni bilo takega pomanjkanja šoferjev, zato me nobeden ni vzel. Nekaj je bilo treba delat, zato sem  začel vozit dostavo po Sloveniji s pick-upom. Pred 4 leti pa sem le začel vozit tovornjak. Prvi dan v službi je bil šok; mogu sem prestavit prikoličarja Actrosa na drugo stran delavnice. Se usedem v kabino, prižgem motor, pol pa ... kako se to prestavlja??? Potem mi je sodelavec vse pokazal. Pogledam v ogledalo... ups, to je pa precej večje kot v avtošoli. Potem je šlo in sem uspešno prestal "krstno vožnjo".
Prvo leto (2 meseca) sem bil večinoma "lokalc", nekaj fur sem šel v paru, po nekaj mesecih izkušenj sem pa začel vozit sam. Na začetku sem bil nad tem poklicem precej navdušen, sedaj, po približno 9 mesecih, pa me je precej minilo, da bi še kdaj vozil. Zadnje 3 leta sem julij, avgust in še del septembra delal kot šofer in sem spoznal tudi veliko slabih strani tega poklica; v bistvu to sploh ni poklic, ampak način življenja. Zahteva precej prilagajanja, predvsem to me moti, da nisi kaj dosti doma, ni časa za prijatelje, za šport, ipd. Glede na to, da imam možnost dobit dobro službo, saj sem skoraj dokončal študij, bom v prevozništvu ostal samo še kot opazovalec.

Za vse, ki se odločate za poklic voznika pa svetujem, da premislite, če vas to delo res veseli. Samo ljubezen do tega poklica omogoča, da boste zadovoljni s tem delom. Kdor se odloči biti voznik predvsem zaradi dobro plače in (lažnega) občutka svobode, bo sigurno nezadovoljen. Pogosta odločitev za šoferja je tudi "bom vozil nekaj let, da bom dobro zaslužil, potem bom pa kaj drugega našel". Po pripovedovanju kolegov je ta čas maksimalno 2 do 3 leta. Če si dalj časa šofer, je velika verjetnost da boš celo življenje šofer.
Prijavljen

Človek, ki ne dela napak, običajno nič ne dela.
just_a_girl87
Voznica - Študentka

Objav: 152


You were born an original. Don't die a copy.


« Odgovor #22 : 19.10.2007, 13:16 »

v bistvu to sploh ni poklic, ampak način življenja.

Podpis pod tole. V bistvu se mi zdi, da se večina sploh ne zaveda teh temeljitih sprememb. Ne vem al je to žalostno al zaskrbljujoče. Vsekakor pa ni najboljše. No odvisno od tega kaj človek v življenju želi seveda.
« Zadnja sprememba: 19.10.2007, 13:18 Katarina Obranovič » Prijavljen

Ko izgubiš spomin, pogum, ko nehaš sanjati, ko se zaveš, da ne boš nikoli najboljši, ko izkušnje ubijejo ideje, ko navada uduši radovednost, ko razum postane zmeda živih in priminulih množic, ko se zavedaš, da ne boš nekaterih stvari nikoli mogel, vedel ali znal...Takrat pridejo in ti povedo, da si pravkar dozorel in da končno lahko začneš živeti.
Matej R
Sopotnik
*
Objav: 297



« Odgovor #23 : 19.10.2007, 14:15 »

Če si dalj časa šofer, je velika verjetnost da boš celo življenje šofer.

Pokojni Blatnik Branko iz Izole, je videl da sem jaz pripeljal v luko na kapijo, in me je vprašal "a že voziš?" jaz ne vem kaj sem takrat študiral, pač nekaj sem bleknil: "ja, zdaj še ko sem mlad" in deda mi odvrne "fant, ma ti boš večno mlad".
Prijavljen

Nikjer v svetem pismu ne piše, da plina ne smem pohodit do konca!
Štopar
Voznik
*
Objav: 813


ŠTOPAR


« Odgovor #24 : 19.10.2007, 20:03 »


V mojem podjetju je ogromno takih, ki so šoferji zaradi tega,ker niso bili zadovoljni s prejšnjimi poklici, pa so zdaj prišli za šoferja, ker se "baje" več zasluži in je boljši posel!  grin nod

Pol pa ne slišiš nič drugega od njih, kot samo jokanje in stokanje ter jamranje in še kaj....

In tako obnašanje in odnos se nato opazi tudi na tovornjaku! Zanemarjeno vzdrževanje, nepazljivost in nevestno ravnanje z vozili. 
« Zadnja sprememba: 19.10.2007, 20:12 Mojca Rozman » Prijavljen

just_a_girl87
Voznica - Študentka

Objav: 152


You were born an original. Don't die a copy.


« Odgovor #25 : 19.10.2007, 20:49 »

Zelo malo je šoferjev, ki opravljajo ta poklic iz ljubezni.

Daj ne seri ga no Katarina...jaz poznam 99.9% šoferjev, ki to delo opravljajo z veseljem in z ljubeznijo, ker za moje pojme, če ne bi MI imeli radi kamionov, potem ne bi bilo tega foruma in  Kluba!!! wink wink wink cool

Očitno se nisva razumeli Mojca. Napisala sem iz ljubezni, ne z ljubeznijo. Če pa si mislila to, potem pa maš ti tako srečo, da je od tvojih toliko in toliko poznanih šoferjev kar 99,9% šoferjev iz ljubezni. Jst pač nimam te sreče, da bi poznala tak visok delež. Jih je kar nekaj (kar sem tudi omenila), ampak v razmerju z vsemi šoferji kar jih poznam, pa jih pomoje slabih 5% to počne iz "primarne in zveste" ljubezni. In glede na to, da si že dolgo v šoferskih vodah in da potemtakem poznaš kar nekaj poklicnih voznikov, grem stavit, da je tist omenjeni odstotek v realnosti precej manjši  wink Konec koncev, če naj bi 99,9% šoferjev to opravljalo zaradi ljubezni do tega poklica, potem ne razumem zakaj toliko menjavanja firm in take "gonije" za plače sarcy  Vem, vsak je rad plačan pošteno za tisto kar naredi, ampak navsezadnje ste/so v tem zaradi ljubezni in ne denarja, al kako že? wink
« Zadnja sprememba: 19.10.2007, 20:53 Katarina Obranovič » Prijavljen

Ko izgubiš spomin, pogum, ko nehaš sanjati, ko se zaveš, da ne boš nikoli najboljši, ko izkušnje ubijejo ideje, ko navada uduši radovednost, ko razum postane zmeda živih in priminulih množic, ko se zavedaš, da ne boš nekaterih stvari nikoli mogel, vedel ali znal...Takrat pridejo in ti povedo, da si pravkar dozorel in da končno lahko začneš živeti.
Iztok Jeza
Gost
« Odgovor #26 : 19.10.2007, 23:44 »

naj me privat mesagira, dam gsm, pa povem kar mislim direkt...

In zakaj ne tu in zdaj? Saj smo tu da povemo svoja mnenja, odkrito in direktno.


Res je, šoferija je način življenja, to mojo ugotovitev lahko najdete na začetku starega foruma, sem jo zapisal že pred leti.
Res je, to delo moraš imeti rad, moraš živet s tem, moraš bit, kot jaz pravim, malo "vsekan", da lahko delaš to delo.
In res je tudi, da je eden od motivov tudi denar. Saj okoli denarja se pa vendar svet vrti, kajne?
Vendar malokateri od tistih, ki delajo to zaradi denarja, zdržijo dovolj dolgo, da bi dosegli svoj cilj - lep kupček denarja na računu. Živci so ponavadi prvi, ki popustijo. Potem je tu še družina, družba, prosti čas, ki ga naenkrat skoraj več ni itd itd itd...
Me pa ena stvar zelo moti - ko šoferji sami šimfajo svoj poklic. Kdo pa koga sili da mora ostat v tem poslu? Če je plača res tako sramotno nizka, kdo ti brani it delat za tekoči trak? Če je premalo prostega časa, kdo ti brani prijavit se na zavod za zaposlovanje? Šimfanje lastnega poklica se mi zdi kot delanje norca iz samega sebe - zakaj pa delaš to če je tako zanič? To je enako kot da bi pljuval po lastnem kruhu...

Nekateri še vedno vidimo tudi lepe strani tega poklica, čeprav je, kot so stari mački ugotavljali že takrat ko sem jaz začel in zdaj ugotavljam tudi jaz - v šoferiji vedno manj romantike, lepih stvari... Žal je vedno več divjanja, norenja zaradi terminov, pehanja prevoznikov za čimvečjim zaslužkom...
In še ena resnica - šoferja robot še ne bo tako hitro nadomestil...
Prijavljen
just_a_girl87
Voznica - Študentka

Objav: 152


You were born an original. Don't die a copy.


« Odgovor #27 : 20.10.2007, 16:59 »

Se povsem strinjam s tabo Iztok. Mogoče le to, da se mi niti ne zdi, da gre tu za ne vem kako "opravljanje" svojega poklica, ampak bolj za nekakšno javno izpostavljanje slabosti, ki pa jih ima vsak poklic.
Prijavljen

Ko izgubiš spomin, pogum, ko nehaš sanjati, ko se zaveš, da ne boš nikoli najboljši, ko izkušnje ubijejo ideje, ko navada uduši radovednost, ko razum postane zmeda živih in priminulih množic, ko se zavedaš, da ne boš nekaterih stvari nikoli mogel, vedel ali znal...Takrat pridejo in ti povedo, da si pravkar dozorel in da končno lahko začneš živeti.
Iztok Jeza
Gost
« Odgovor #28 : 20.10.2007, 17:32 »

Tukaj bi temu res lahko tako rekli - javno izpostavljanje slabosti ali težav tega poklica.
Če pa poslušaš pogovore (nekaterih) šoferjev med seboj, pa gre za eno samo obrekovanje - šefov, sodelavcev... (pred katerimi so pozneje po pravilu tiho kot riti).
Najbolj debilna izjava ki jo lahko slišiš od šoferja, ki je že kakšnih 20 let za volanom - mojemu sinu pa niti slučajno ne bom pustil, da gre za šoferja...
Prijavljen
just_a_girl87
Voznica - Študentka

Objav: 152


You were born an original. Don't die a copy.


« Odgovor #29 : 20.10.2007, 18:44 »

In sem vesela za vas in vse vam podobne. V vsakem poklicu, tudi v špediciji, se najde veselje in želja po opravljanju le-tega. Je pa seveda drugače, če to počne nekdo, ki je sam, ali ima že kolikor toliko odrasle otroke, ali pa nekdo, ki ima doma komaj "začeto" družino in so pri tem vsi problemi in vsa odgovornost prepuščeni partnerju. Tega pa žal ne morem podpirat, ker v tem primeru tudi domov prinešen denar ne odtehta vseh prečutih noči, skrbi in osamljenosti. In pri tem velja omeniti dejstvo, ki ga je napisal Jaka, da je to način življenja, ki ti pride v kri in stvari, ki jih prej zagotovo ne bi zagovarjal, ti počasi postanejo samoumevne. Ampak kot pravim, čim več takih, ki jim je voziti v veselje in pri tem nič ne trpi  thumbs
« Zadnja sprememba: 20.10.2007, 18:47 Katarina Obranovič » Prijavljen

Ko izgubiš spomin, pogum, ko nehaš sanjati, ko se zaveš, da ne boš nikoli najboljši, ko izkušnje ubijejo ideje, ko navada uduši radovednost, ko razum postane zmeda živih in priminulih množic, ko se zavedaš, da ne boš nekaterih stvari nikoli mogel, vedel ali znal...Takrat pridejo in ti povedo, da si pravkar dozorel in da končno lahko začneš živeti.
Iztok Jeza
Gost
« Odgovor #30 : 20.10.2007, 18:53 »

In kaj je tebi v takšno veselje, da se tako rada vsedeš za volan?
Prijavljen
just_a_girl87
Voznica - Študentka

Objav: 152


You were born an original. Don't die a copy.


« Odgovor #31 : 20.10.2007, 18:55 »

Če sprašuješ mene, mislim, da sem malo višje že napisala svoje mnenje... Meni to je v veliko veselje, vendar absolutno ne dolgoročno gledano kot poklic.
Prijavljen

Ko izgubiš spomin, pogum, ko nehaš sanjati, ko se zaveš, da ne boš nikoli najboljši, ko izkušnje ubijejo ideje, ko navada uduši radovednost, ko razum postane zmeda živih in priminulih množic, ko se zavedaš, da ne boš nekaterih stvari nikoli mogel, vedel ali znal...Takrat pridejo in ti povedo, da si pravkar dozorel in da končno lahko začneš živeti.
Matej Ferencek
Voznik
*
Objav: 741


M_E_R_C_E_D_E_S


« Odgovor #32 : 20.10.2007, 23:54 »


Najbolj debilna izjava ki jo lahko slišiš od šoferja, ki je že kakšnih 20 let za volanom - mojemu sinu pa niti slučajno ne bom pustil, da gre za šoferja...

Ja se je kar nekaj časa dogajalo meni, toda oče se je končno sprijaznil s tem, da pač hočem biti šofer oz. kot slišiš od marsikoga ki nima pojma o šoferaju - bom tisti bedak ki bo noč in dan na cesti ter bom delal le gnečo, da naj vsaj nekdo nekaj zamudi,... namesto, da bi delal normalen delovnik nekje v tovarni 8 ur in šel domov. angry angry


LP Matej
Prijavljen

Gasa le gasa, saj ravna je trasa!!
Mercedes - Benz, Auf Achse

Pajo Legenda
Odpadnik
Voznik

Objav: 74



« Odgovor #33 : 21.10.2007, 12:51 »

Evo...pa da še jaz povem na kratko...zakaj sem za volanom.
Od bližnjih sorodnikov nismo imeli nikoli v familiji kakega šoferja. A jaz sem že od malega vedno gledal na cesto iz hiše. Vedno so me najbolj navduševali veliki kamioni. Tudi kadar sem se igral z legokockami, vedno sem sestavljal kamione...jih risal ko mi je bilo dolgčas...tudi na računalniku so prevladovale take igre, v katerih so bili kamioni. Enostavno nobenemu ni jasno od kje mam tako veselje do kamionov. Tako da...osebno sem za volanom zaradi lastnega veselja... Uživam v vožnji...večje ko je vozilo bolj mi je v užitek! Dalje ko mam fure, bolj z veseljem pelje... Tako, da kljub prvemu nasprotovanju domačih, da bi sedel za volan, sedaj ugotavljajo da je to stvar katero res opravljam z srcem... Saj mi nikoli ni težko iti na furo itd. Tako da...ja jaz sem za volanom iz velikega veselja do vožnje, do tega poklica. Saj je bila to vedno moja velika želja.
Zato se mi tudi ta poklic ne zdi tako težki kot nekateri pravijo. Saj se za volanom sploh ne počutim kot v službi... thumbs Torej sem eden tistih ki opravlja delo ki si ga je vedno želel...in mislim da če ti to uspe ti ni nikoli težko narest kar moraš.

7-3
Prijavljen

Trucker -> King of the road!
Zoran Hrovat
Gost
« Odgovor #34 : 21.10.2007, 18:19 »

Veeeeelika menjalna ročica v kamionu  -  Pa ne meni...odgovarjam namesto punc   lol lol lol lol
Prijavljen
For
Sopotnik

Objav: 8



« Odgovor #35 : 24.10.2007, 21:32 »

Čeprav nisem še v tem poklicu, bom še jaz kaj napisal....

Oče je bil šofer in pred hišo (na cesti) so zmeraj bile parkirane ene mrcine. Oče nikoli ni vozil v špediciji...večinoma so to bili tovornjaki za razsuti tovor.
Še kot otrok se spomnim (to je bilo 30 let nazaj) eno jutro se zbudim in zagledam nekaj ogromnega pred hišo - Ruski Kraz je bil ....se spomnim da ga je bilo v nosu vsaj 2 metra, pa v višino ...kaj pa vem, zdaj ....ogromen je bil za tiste čase, še posebej v eni majhni vasici nekje v Bosni.

Se spomnim da sem zmeraj bil v kabini in vadil sklopka-gas pri ugasnjenem motorju seveda. Zmeraj sem gledal atija v noge ....kako to prestavlja in kako gre sklopka gor, pedal gasa pa dol. Tudi moji prvi kilometri za volanom (ampak samo za volanom.....oče je imel vse ostalo na čez) so bili s tem Krazom.
Šolo sem pa naredil zato ker je bilo treba ....nisem niti razmišljal veliko o tem.
Vem da takrat ni bilo neke izbire in tudi nisem bil ne vem kako uspešen v šoli. Takrat sem imel željo, ali glasbeno (kar je bilo neizvedljivo) ali šofer biti ...pa nič ni bilo iz tega... shake

No ...in po končani srednji poklicni, sem obtičal na enem izmed hrvaških otokov in tam zaglavil v pekarni, potem v Sloveniji v gostinstvu...denarja pa nikoli ni bilo za delat izpit.  sad

No zdaj mi je končno uspelo in bom prav kmalu začel kot vajenec (pri 39-mi leti  shake puppyeyes mellow )

Zelo se že veselim tega poklica, ker se mi zdi da sem karakterno primeren za to in da mi ne bo žal. Kot je en rekel ....to je način življenja.
Razumem pa tiste mlajše ki so šele začeli skupaj živeti ....ta poklic res ni primeren. Se spomnim tudi moje žene pred desetimi leti .....vsako toliko sem ji omenil da bi šel voziti, ona pa tudi slišati ni hotela. Zdaj, po 13-ih letih zakona, pa drugače gleda na to in  nima nič proti da grem... smile


Zdaj pa eno vprašanje za stare mačke.....

Ali ste že imeli izkušnje z vajenci, mogoče starejšimi, kot sem jaz .....in kako gledate na to? A vam je to zoporno, če vam šef "uvali" enega za uvajat?
To me res zanima, ker bi rad dobil eno predstavo o tem, preden se prepustim kakšnemu...

Koliko časa ponavadi traja to uvajanje? Jaz se imam za povprečno dobrega voznika in mislim da bom hitro obvladal osnove vožnje. Ostalo kar se tiče papirejev in raznoraznih drugih fint, pa ne morem nič reči, ker ne vem kaj me čaka.  confused

Kako pa zgleda to....ena postelja-dva voznika? A se vam gravža deliti postelju z enim neznancem? Kaj pa če je z osebno higijeno skregan, kako to vse prenašate 3,4,5 dni....?

Kaj pa pravila ki pravijo da vseeno po določenem času tovornjak treba ustaviti in počivati morata oba, kako je to izvedljivo?  Al pa je normalno da se pač izmenjujeta in da je tovornjak skoz na cesti?
Prijavljen

ROCK!
David Rovan
Sopotnik

Objav: 6



« Odgovor #36 : 02.11.2007, 17:56 »

Lep pozdrav vsem skupaj!

Sem nov na forumu in sem zelo vesel da sem lahko na forumu!Moja zgodba je pa taka,ze od malih nog si zelim,da bi vozil kamijon.Najprej sem vozil kombi po celi Evropi pri Gabrovšek transport in od takrat naprej sem si rekel,da bom naredil izpit za kamijon in začel vozit.Ker nisem dosti zasluzil,da bi si to omogočil sem se pozanimal na zavodu za zaposlovanje v Logatcu,če je kakšna možnost da mi to omogočijo oni in da potem takoj začnem vozit.In so mi omogočl.Sedaj zaključujem za C-kategorijo in v ponedeljek imam glavno voznjo in upam da bom naredil,da potem takoj začnem še z E-kategorijo.NPK še nimam narejen pa me zanima če mi lahko Vi poveste kje ga je najboljše delat ker mal več veste.
Upam da bom po novem letu že začel vozit.

Za odgovor se Vam lepo zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam!

                                                                    Lep pozdrav


                                                                     
Prijavljen
For
Sopotnik

Objav: 8



« Odgovor #37 : 03.11.2007, 01:10 »

Pozdravljen David

Za NPK sem jaz tukaj začel ... http://www.agencija-promet.si/new/controler.php?stran=prva1   malo pokliči, pa boš videl kako in kaj  thumbs
Prijavljen

ROCK!
Anča
Voznica

Objav: 140


« Odgovor #38 : 03.02.2008, 20:49 »

Obrtna zbornica Ljubljana in po Sloveniji, Formula Maribor...drugače pa se posvetuj z inštruktorjem in ti lahko on svetuje...ali pa naš Boštjan,je pravi naslov za taka vprašanja  thumbs
Prijavljen

...vse se zgodi z razlogom...
bull
Sopotnik

Objav: 41


kr neki


« Odgovor #39 : 03.02.2008, 20:52 »

jah jaz sem tudi nov na forumu!!
kot nekateri si že od majhnega želim voziti kamion--- šleper večkrat sem tudi šel kot sopotnik na fure in dostikrat tudi probal in mesi se zdi super vendar vedno me je kaj zmotilo da nisem nikoli naredil izpita za C+E saj so mi usi (največ starši) težili da je to zadnji poklic ki bi ga delal najslabši,......
vendar sedaj sem star 27 let in sm trdno odločen da na koncu useeno bom to delal in v kratkem se tudi bom prijavil za izpit C nato pa se E kategorije najkasneje u enem mesecu v autošoli pa mi je obljubil da oboje lahko naredim najkasneje v 2 mesecih tako da ........
yeaaaaaaah kmalu!!!!!
Prijavljen

samo še 33 let pol pa penzija :)
Strani: [1]   Gor
Natisni
Pojdi na: